Kompozicija se naslanja
na obstoječ urbani red štirih vogalov. Vogalni volumen povzema
tlorisni in višinski gabarit po obstoječem objektu. Z zamikom
mu v ozadju sledi volumen, ki nakazuje dialog z obstoječim
večstanovanjskim objektom vzdolž Prijateljeve ulice. Med volumnoma
vzpostavljamo dialog polnega in praznega, ki obstoječo urbano
strukturo nagovarja skoraj samoumevno. Vogalni volumen z izrazito
tektoniko igra v ansamblu ostalih treh vogalov križišča, medtem
ko zaledni volumen z izrazitejšo ploskovno in globinsko členitvijo
transparentne fasadne opne prostor nagovarja manj definitivno.
Poigrava se s poudarjeno fleksibilnostjo tlorisa. Steklo fasade
v spremenljivem horizontalnem ritmu členijo vertikalni in
pravokotno na fasado postavljeni paneli - škatle, v katerih
so spravljena z lesom obložena laminatna lamelna senčila,
ki lahko tudi celo hišo odenejo v borovo obleko. Senčila se
gibljejo horizontalno, z rotacijo posameznih lamel na fasadi
nastane igra mehkega dialoga med zunaj in znotraj. |