Če naj bo park generator
in znanilec bodoče rabe prostora, mora do okolja vzpostaviti
jasen odnos, v prvi fazi pretežno distanco. Park ni namenjen
izboljšanju kvalitete nakupovalnih izkušenj, ampak uvajanju
stanovanjskega programa in programov, vezanih na stanovanja
v območje BTC. Park v kompleksnem urbanem utripu funkcionira
kot umirjevalec dinamike nakupovalnega utripa, v direktnem
kontaktu s prostranimi parkirišči in širokimi prometnicami
brez ustreznega odmika te funkcije ne more opraviti.
Kot optimalen odmik iz vrveža nakupovalne dinamike predlagamo
subtilen prehod na drugo ravnino. Nivo parka znižamo za cca
1,9m, kar v danih tlorisnih dimenzijah seveda pomeni še vedno
popolno odprtost, znižanje pa uporabnike prenese v ambient,
kjer so vizure v nakupovalne pokrajine prekinjene, zmanjša
se hrup, umik pomeni varnost pred prometom. Če naj okolje
prevzame nove, tudi in predvsem stanovanjske namembnosti,
mora omogočati situacijo, da se otroci v parku varno igrajo,
da gre nekdo v senco prebrat knjigo, da se nekdo v miru sprehodi
v zelenju. Umik na drugo ravnino je en (ne edini) kompozicijski
prijem, ki to omogoča. Poleg omenjenega odmika sprememba ravnine
parka uvaja tretjo dimenzijo – na južni, vzhodni in zahodni
strani je prehod v park položno pobočje, ki lahko pozimi postane
sankališče.
Na severni strani proti parkiriščem kompleksa Ikea se uredi
gost, a nizek javorov drevored, proti notranji strani parka
se uredi linijska ozelenitev z gabrovo rezano živo mejo. Na
vzhodni strani se pobočje zasadi z drevesi večjega volumna,
ki tvorijo bariero proti dinamiki nakupovalnih ureditev. Na
južni strani se park obrobi z drevoredom z drevesi večjega
volumna (kostanj, platane). Na zahodni strani se proti površinam,
ki trenutno niso dostopne za parkovne ureditve, zasadi zelena
bariera (lahko gaber) in prekinitve linearnosti z grmovnicami
večjega volumna (leska) in sadnim drevjem. Zaliv parka parka
na severozahodu se nameni postavitvi čebelnjakov – ta del,
kjer ni pričakovati frekvence obiska, se oblikuje kot travnik
s čim več
travniškimi cveticami, tega dela parka se ne kosi.
Osrednja površina parka se uredi kot rahlo spuščen travnik,
dostopen po peščenih potkah po pobočjih. Površine se lahko
delno kosi, da se ustvari igralne površine. Pobočja se uredijo
kot rahlo nagnjene travnate površine. Volumen spuščenega travnika
omogoča varnostno zbiranje meteorne vode v primeru hudih neviht,
s katerimi bomo morali vedno bolj računati.
Otroško igrišče se uredi v začetku vzhodnega pobočja. Na južnem
robu parka se s suhozidom uredi strukturirane terase z romboidnimi
gredicami v treh višinah po pol metra, na katerih se zasadi
čim več cvetličnega in grmovnega kraškega rastja, kar oblikuje
notranjo fasado parka. Cvetlice dajejo čebelam hrano, ambient
dobi kvalitetno dimenzijo, nad terasami se v zavetju gabrove
žive meje uredi potka s klopmi. Nizek paviljon z gostinsko
teraso se odpira na jug, vzpostavlja komunikacijo z novimi
stanovanjskimi vsebinami. Ob polnem razvoju območja bo lahko
gostinski paviljon kvalitetna točka srečevanja.
|