Če naj bo park generator in znanilec bodoče rabe prostora, mora do okolja vzpostaviti jasen odnos, v prvi fazi pretežno distanco. Park ni namenjen izboljšanju kvalitete nakupovalnih izkušenj, ampak uvajanju stanovanjskega programa in programov, vezanih na stanovanja v območje BTC. Park v kompleksnem urbanem utripu funkcionira kot umirjevalec dinamike nakupovalnega utripa, v direktnem kontaktu s prostranimi parkirišči in širokimi prometnicami brez ustreznega odmika te funkcije ne more opraviti.
Kot optimalen odmik iz vrveža nakupovalne dinamike predlagamo subtilen prehod na drugo ravnino. Nivo parka znižamo za cca 1,9m, kar v danih tlorisnih dimenzijah seveda pomeni še vedno popolno odprtost, znižanje pa uporabnike prenese v ambient, kjer so vizure v nakupovalne pokrajine prekinjene, zmanjša se hrup, umik pomeni varnost pred prometom. Če naj okolje prevzame nove, tudi in predvsem stanovanjske namembnosti, mora omogočati situacijo, da se otroci v parku varno igrajo, da gre nekdo v senco prebrat knjigo, da se nekdo v miru sprehodi v zelenju. Umik na drugo ravnino je en (ne edini) kompozicijski prijem, ki to omogoča. Poleg omenjenega odmika sprememba ravnine parka uvaja tretjo dimenzijo – na južni, vzhodni in zahodni strani je prehod v park položno pobočje, ki lahko pozimi postane sankališče.
Na severni strani proti parkiriščem kompleksa Ikea se uredi gost, a nizek javorov drevored, proti notranji strani parka se uredi linijska ozelenitev z gabrovo rezano živo mejo. Na vzhodni strani se pobočje zasadi z drevesi večjega volumna, ki tvorijo bariero proti dinamiki nakupovalnih ureditev. Na južni strani se park obrobi z drevoredom z drevesi večjega volumna (kostanj, platane). Na zahodni strani se proti površinam, ki trenutno niso dostopne za parkovne ureditve, zasadi zelena bariera (lahko gaber) in prekinitve linearnosti z grmovnicami večjega volumna (leska) in sadnim drevjem. Zaliv parka parka na severozahodu se nameni postavitvi čebelnjakov – ta del, kjer ni pričakovati frekvence obiska, se oblikuje kot travnik s čim več
travniškimi cveticami, tega dela parka se ne kosi.
Osrednja površina parka se uredi kot rahlo spuščen travnik, dostopen po peščenih potkah po pobočjih. Površine se lahko delno kosi, da se ustvari igralne površine. Pobočja se uredijo kot rahlo nagnjene travnate površine. Volumen spuščenega travnika omogoča varnostno zbiranje meteorne vode v primeru hudih neviht, s katerimi bomo morali vedno bolj računati.
Otroško igrišče se uredi v začetku vzhodnega pobočja. Na južnem robu parka se s suhozidom uredi strukturirane terase z romboidnimi gredicami v treh višinah po pol metra, na katerih se zasadi čim več cvetličnega in grmovnega kraškega rastja, kar oblikuje notranjo fasado parka. Cvetlice dajejo čebelam hrano, ambient dobi kvalitetno dimenzijo, nad terasami se v zavetju gabrove žive meje uredi potka s klopmi. Nizek paviljon z gostinsko teraso se odpira na jug, vzpostavlja komunikacijo z novimi stanovanjskimi vsebinami. Ob polnem razvoju območja bo lahko gostinski paviljon kvalitetna točka srečevanja.