Nakupovalni center Mercator leži v gosto poseljenem predelu Maribora, kar ga razlikuje od tipično predmestnih centrov. Zelo velik center je zato bolj odprt, ima več vhodov, ki so orientirani tudi proti obiskovalcem, ki pridejo peš in ne zgolj proti voznikom. Vhodi so tipološko poudarjeni in izstopajo iz nevtralnega ovoja stavbe. Vodijo v notranje nakupovalne ulice in trge, ki ustvarjajo urbano izkušnjo realnega mesta. Ob nekontrolirani mnogovrstnosti vizualnih dražljajev iz trgovin levo in desno smo se posvetili oblikovanju tal in stropa, ki v raztrgan prostor vneseta nekaj arhitekturne artikulacije. Tlak določa keramika barve peska, po kateri nas temnejša pot vodi diagonalno iz ene strani ulice na drugo in nazaj. Ta prostor je črno obrobljen in daje vedeti, da preko obrobe stopamo v heterogenost dražljajev vsake trgovine. Še več ekspresije smo vnesli na strop, ki ni več ploskev, ampak smo s svetili iz njega naredili volumen. Strop kaže izkušnjo dinamike gozda, po katerem se gibljemo. Posamezne luči imajo dimenzijo odraslega človeka, dinamika zarisanih poti jih vodi po celem nakupovalnem centru. Trgovska ulica je tako vedno polna, kar daje obiskovalcem dober občutek. Do omenjene ekspresije smo prišli po zelo empirični poti. Vir navdiha je bilo razmišljanje, kako zmanjšati porabo energije, potrebne za obratovanje objekta. Nivo vira svetlobe smo znižali za 1,80 m, kolikor so dolge valjaste luči. S tem je za zagotavljanje primerne osvetlitve potrebno 20 % manj energije, kot če bi vir svetlove montirali direktno na strop.
Ker je objekt obdan z višjimi stanovanjskimi stavbami, je zelo pomembna tudi peta fasada - streha. Cela streha je ozelenjena, kar poleg dejstva, da so okoliški prebivalci dobili pogled na park, kvalitetno preprečuje efekt strehe kot toplotnega otoka. Na streho je položeno veliko strojnih naprav, ki so poleg vizualne motnje tudi vir hrupa. Obe nevarnosti uspešno nevtraliziramo z ureditvijo lesenih valjev, v katerih so vse naprave umeščene. Veliki leseni valji na ozelenjeni strehi funkcionirajo kot prosto razporejeni paviljoni v parku.
Investitor nas je v nasprotju z običaji v našem kulturnem prostoru na začetku projektiranja obvestil o omejenem proračunu za gradnjo objekta in o pričakovanju nizke porabe energije obratovanja. To dejstvo se je pokazalo kot izziv nenehnega iskanja ustvarjalnih rešitev - pripravili smo projekte za objekt, ki je postavil nove standarde glede investicijske vrednosti in obratovalnih stroškov. Ekološko vzdržnega projektiranja nismo razumeli kot omejitve, ampak kot vir navdiha.