Nakupovalni center Mercator
leži v gosto poseljenem predelu Maribora, kar ga razlikuje
od tipično predmestnih centrov. Zelo velik center je zato
bolj odprt, ima več vhodov, ki so orientirani tudi proti obiskovalcem,
ki pridejo peš in ne zgolj proti voznikom. Vhodi so tipološko
poudarjeni in izstopajo iz nevtralnega ovoja stavbe. Vodijo
v notranje nakupovalne ulice in trge, ki ustvarjajo urbano
izkušnjo realnega mesta. Ob nekontrolirani mnogovrstnosti
vizualnih dražljajev iz trgovin levo in desno smo se posvetili
oblikovanju tal in stropa, ki v raztrgan prostor vneseta nekaj
arhitekturne artikulacije. Tlak določa keramika barve peska,
po kateri nas temnejša pot vodi diagonalno iz ene strani ulice
na drugo in nazaj. Ta prostor je črno obrobljen in daje vedeti,
da preko obrobe stopamo v heterogenost dražljajev vsake trgovine.
Še več ekspresije smo vnesli na strop, ki ni več ploskev,
ampak smo s svetili iz njega naredili volumen. Strop kaže
izkušnjo dinamike gozda, po katerem se gibljemo. Posamezne
luči imajo dimenzijo odraslega človeka, dinamika zarisanih
poti jih vodi po celem nakupovalnem centru. Trgovska ulica
je tako vedno polna, kar daje obiskovalcem dober občutek.
Do omenjene ekspresije smo prišli po zelo empirični poti.
Vir navdiha je bilo razmišljanje, kako zmanjšati porabo energije,
potrebne za obratovanje objekta. Nivo vira svetlobe smo znižali
za 1,80 m, kolikor so dolge valjaste luči. S tem je za zagotavljanje
primerne osvetlitve potrebno 20 % manj energije, kot če bi
vir svetlove montirali direktno na strop.
Ker je objekt obdan z višjimi stanovanjskimi stavbami, je
zelo pomembna tudi peta fasada - streha. Cela streha je ozelenjena,
kar poleg dejstva, da so okoliški prebivalci dobili pogled
na park, kvalitetno preprečuje efekt strehe kot toplotnega
otoka. Na streho je položeno veliko strojnih naprav, ki so
poleg vizualne motnje tudi vir hrupa. Obe nevarnosti uspešno
nevtraliziramo z ureditvijo lesenih valjev, v katerih so vse
naprave umeščene. Veliki leseni valji na ozelenjeni strehi
funkcionirajo kot prosto razporejeni paviljoni v parku.
Investitor nas je v nasprotju z običaji v našem kulturnem
prostoru na začetku projektiranja obvestil o omejenem proračunu
za gradnjo objekta in o pričakovanju nizke porabe energije
obratovanja. To dejstvo se je pokazalo kot izziv nenehnega
iskanja ustvarjalnih rešitev - pripravili smo projekte za
objekt, ki je postavil nove standarde glede investicijske
vrednosti in obratovalnih stroškov. Ekološko vzdržnega projektiranja
nismo razumeli kot omejitve, ampak kot vir navdiha. |