Naročnik – naša obalna prestolnica – v zadnjih mandatih po levi in desni prehiteva razvoj primerljivih mest. Odločnost je rodila tudi željo po urbanizaciji prostora na jugozahodu starega mestnega jedra, prostora sedanjega parkirišča »za tržnico«. Predstava naročnika je vodila v smeri, ki presega sedanje mentalne dimenzije mesta: ustvarili naj bi trg, ki bi se po moči postavljal ob Piazza Unitá v sosednjem Trstu. Naloga ni lahka; nimamo ljudi, nimamo zmagovite vojske in tudi ne velikih vodij, ki bi tak prostor napolnili. Če v Trstu preštejemo samo dame v »pelcih« s svojimi štirinožnimi prijatelji, jih je več kot vseh Koprčanov. Zato je potrebno na novem trgu ustvariti programsko okolje, ki bo prebivalcem nudilo vsakodnevno svežo ponudbo – hrano za telo in duha, upe poslovnega uspeha, ljubezenskih osvojitev in tudi možnost senčnega zaslužka kje bolj zadaj. Trgu daje moč program:
– Nekaj ga vzamemo objektu Olimpijskega bazena, ki je v nekoliko previsoki gradnji. Tri previsoke etaže s programi mestne in državne uprave preselimo na severovzhodni rob trga, s tem dobimo dva mestotvorna objekta. – Severozahodno stranico ojačajo poslovni, storitveni in hotelski programi, ki skupaj z državno in mestno upravo ustvarijo trdno stranico trga. Le-ta v pritličju deluje prehodno, velika streha pokriva vse dnevne aktivnosti prebivalcev v povezavi z obstoječo tržnico, obalnimi ureditvami proti marini in poslovnimi vsebinami proti vzhodu.
– Na jugozahodno stranico postavljamo mestni kulturni center: gledališče, kino, koncertno dvorano, knjižnico, informacijski turistični center. Objekt ima na severovzhodni strani novo tržno površino, na jugozahodni strani nove krajinske ureditve, kar pomeni, da za doseganje primerne monumentalnosti ne potrebuje hujših dimenzijskih poudarkov, ki bi ogrozili silhueto mesta. Abstraktna forma je na trgu posejana večkrat: repeticija manjših volumnov je primernejša kot koncentracija vseh jajc v en volumen, saj med njimi nastajajo kompleksnejši programski in gabaritni odnosi, ki bogatijo urbane napetosti mesta.
– Pod celim sistemom postavljamo dve etaži podzemnega parkiranja, kar bo zadostovalo za potrebe vseh programov kakor tudi za potrebe rezidentov, ki bodo z višanjem urbanega standarda in višanjem vrednosti nepremičnin v centru Kopra pričakovali pokrita parkirna mesta kot stalnico ponudbe mesta.
– Trg prave dimenzije tlakujemo kot dnevno sobo v les – spomnimo se boardwalkov Atlantic Cityja. V površino 80/160 m interveniramo s petimi elementi, eni s spustom v spodnjo etažo ustvarjajo amfiteatralne ambiente, drugi z dvigom ambiente programskih otokov. S tem v sami površini trga vzpostavimo programska jedra, ki prinašajo urbani utrip nenehno podnevi in ponoči. Ureditev Novega trga smo usmerjali programsko in gabaritno evolucijsko. Forma je nova, vendar ob pomanjkanju urbane polnosti potrebna, da se ustvari močna identifikacija, ki bo pritegnila tudi goste tega mesta. Sodim, da je silhueta Kopra še vedno ena največjih kulturnih kvalitet mesta, zato nismo šli v višino. Koper ni Hamburg, kjer tudi nova ikona mesta, Opera, predstavlja le lokalni poseg v silhueto mesta, pa še tam so si zelo redko privoščili izlet v vertikalo. Že Mihevčeva »vogalna stolpa v obzidju mesta«, kot so ju branili v času nastanka, sta preveč. Če si Koper želi vertikal, jih lahko razvije v primerni razdalji od prepoznavne silhuete: med avtocesto in Badaševico, kjer bodo vertikale imele zaslombo v reliefu (primer Reka, Hong Kong …).