Naročnik – naša obalna
prestolnica – v zadnjih mandatih po levi in desni prehiteva
razvoj primerljivih mest. Odločnost je rodila tudi željo po
urbanizaciji prostora na jugozahodu starega mestnega jedra,
prostora sedanjega parkirišča »za tržnico«. Predstava naročnika
je vodila v smeri, ki presega sedanje mentalne dimenzije mesta:
ustvarili naj bi trg, ki bi se po moči postavljal ob Piazza
Unitá v sosednjem Trstu. Naloga ni lahka; nimamo ljudi, nimamo
zmagovite vojske in tudi ne velikih vodij, ki bi tak prostor
napolnili. Če v Trstu preštejemo samo dame v »pelcih« s svojimi
štirinožnimi prijatelji, jih je več kot vseh Koprčanov. Zato
je potrebno na novem trgu ustvariti programsko okolje, ki
bo prebivalcem nudilo vsakodnevno svežo ponudbo – hrano za
telo in duha, upe poslovnega uspeha, ljubezenskih osvojitev
in tudi možnost senčnega zaslužka kje bolj zadaj. Trgu daje
moč program:
– Nekaj ga vzamemo objektu Olimpijskega bazena, ki je v nekoliko
previsoki gradnji. Tri previsoke etaže s programi mestne in
državne uprave preselimo na severovzhodni rob trga, s tem
dobimo dva mestotvorna objekta. – Severozahodno stranico ojačajo
poslovni, storitveni in hotelski programi, ki skupaj z državno
in mestno upravo ustvarijo trdno stranico trga. Le-ta v pritličju
deluje prehodno, velika streha pokriva vse dnevne aktivnosti
prebivalcev v povezavi z obstoječo tržnico, obalnimi ureditvami
proti marini in poslovnimi vsebinami proti vzhodu.
– Na jugozahodno stranico postavljamo mestni kulturni center:
gledališče, kino, koncertno dvorano, knjižnico, informacijski
turistični center. Objekt ima na severovzhodni strani novo
tržno površino, na jugozahodni strani nove krajinske ureditve,
kar pomeni, da za doseganje primerne monumentalnosti ne potrebuje
hujših dimenzijskih poudarkov, ki bi ogrozili silhueto mesta.
Abstraktna forma je na trgu posejana večkrat: repeticija manjših
volumnov je primernejša kot koncentracija vseh jajc v en volumen,
saj med njimi nastajajo kompleksnejši programski in gabaritni
odnosi, ki bogatijo urbane napetosti mesta.
– Pod celim sistemom postavljamo dve etaži podzemnega parkiranja,
kar bo zadostovalo za potrebe vseh programov kakor tudi za
potrebe rezidentov, ki bodo z višanjem urbanega standarda
in višanjem vrednosti nepremičnin v centru Kopra pričakovali
pokrita parkirna mesta kot stalnico ponudbe mesta.
– Trg prave dimenzije tlakujemo kot dnevno sobo v les – spomnimo
se boardwalkov Atlantic Cityja. V površino 80/160 m interveniramo
s petimi elementi, eni s spustom v spodnjo etažo ustvarjajo
amfiteatralne ambiente, drugi z dvigom ambiente programskih
otokov. S tem v sami površini trga vzpostavimo programska
jedra, ki prinašajo urbani utrip nenehno podnevi in ponoči.
Ureditev Novega trga smo usmerjali programsko in gabaritno
evolucijsko. Forma je nova, vendar ob pomanjkanju urbane polnosti
potrebna, da se ustvari močna identifikacija, ki bo pritegnila
tudi goste tega mesta. Sodim, da je silhueta Kopra še vedno
ena največjih kulturnih kvalitet mesta, zato nismo šli v višino.
Koper ni Hamburg, kjer tudi nova ikona mesta, Opera, predstavlja
le lokalni poseg v silhueto mesta, pa še tam so si zelo redko
privoščili izlet v vertikalo. Že Mihevčeva »vogalna stolpa
v obzidju mesta«, kot so ju branili v času nastanka, sta preveč.
Če si Koper želi vertikal, jih lahko razvije v primerni razdalji
od prepoznavne silhuete: med avtocesto in Badaševico, kjer
bodo vertikale imele zaslombo v reliefu (primer Reka, Hong
Kong …). |